ponedeljek, 14. februar 2011

Nov blog - Ubuntu Slovenija /New blog - Ubuntu Slovenia

Po daljši razpravi smo se odločili, da prevajalskim novicam dodamo tudi splošne novice, namige in trike povezane z Ubuntujem.

V skladu s tem smo blog preimenovali v Ubuntu slovenija, najdete pa ga lahko na http://ubuntu-slovenija.blogspot.com/.

Vse stare objave so že tam ta blog pa ostaja na tem mestu v zgodovinske namene :)


English: 


After some debate we decided to add general news, tips and tricks about Ubuntu to this blog.
As a part of focus change we decided fot a new name and address. Blog can now be found at http://ubuntu-slovenija.blogspot.com/.

All new posting will be posted there only, so be sure to check it out.

This blog remains here because we don't want dead web links.

sobota, 05. februar 2011

Ubuntu - Linux za človeška bitja (ja, med njimi smo tudi ženske) ;)

Dragi bratje in sestre v/na odprti kodi! ;)

Prišla je neka želja, da kaj več napišem o svojih Ubuntu izkušnjah... pa začnimo!

Na svet sem privekala davnega leta Gospodovega 1984. Pojma nimam o svojih prvih računalniških začetkih, vem le to, da smo pri bratrancu 'nažigali' igrice (neko 2D smučanje, Prince of Persia,...in seveda pasjanso). Bi rekla, da je bil tisto še Windows 3.1.... Moj prvi računalnik je prišel leta 1996 - možno, da Pentium I? Nisem čisto prepričana, ampak ob zagonu zloglasnih Windows 95 se je izpisalo 75Mhz?! Ej, nisem imela skozi take kište; kasneje sem ga nadgradila na 80 MHz! :D

Leta so minevala, jaz sem rasla, se zaljubljala, odljubljala (to želi biti sedaj poetično nadaljevanje)... Človek pa potem potrebuje računalnik še za druge stvari in ne le za igrice in glasbo. Prišli so novi računalniki, Windows 98, XP (vmes sem preskočila, ampak baje nisem čisto nič zamudila), Visto spoznavala bolj od daleč, malo več pa sem se ukvarjala s 7ko. Bila sem zadovoljna, ker nisem poznala drugega (uporabnega) operacijskega sistema. Delovanje Windows okolja mi je bilo kar dobro poznano, kakšno stvar sem sama popravila, tako da mi ni bilo treba ves čas viseti na servisu. Prijateljem nameščala OS, programe... Linux pa sem poznala po imenu. Ustvarila sem si sliko tipičnega Linux uporabnika - en zanemarjen špeglar, ki uživa v tem, da zažene program v konzoli/terminalu (to je tisti črni kvadratek, ki sploh ne 'zgleda') tako, da napiše neke številke, znake in črke v dveh vrsticah...namesto, da bi le 2x kliknil na ikono. PS: Glih treba mu je...

Junija 2010, v poznih večernih urah (to je sedaj srhljivo nadaljevanje) sem spomnila na enega znanca, ki je par let nazaj 'bootal' neko Linux zadevščino iz CD-ja. Zdelo se mi je naravnost fascinantno, da operacijski sistem deluje iz CD-ja. (No, še vedno mi je zanimivo!) V trenutku, ko si nadvse želimo priti do določene informacije, pride stric Google. OK, zapomnila sem si le, da je bilo nekaj v vezi z Linuxom in da je na CD-ju pisalo nekaj na K (kasneje sem ugotovila, da je to Knoppix...nikoli še 'sprobala'). Googlam in najdem miljontauženttristodvanajst distribucij Linuxa. WT*?! A ni samo en Linux in ne Linuxi?! Googlam dalje... Baje je ogromno distribucij, Linux pa samo eden (sliši se kot tractatus theologicus)... Nato sem ugotovila, da moram pod iskalne pojme vpisati 'Live CD'. In glej ga zlomka! Slovenci imajo neko Ubuntu stran in forum. Prenesem Ubuntu, naredim 'bootable disc' in pred mano se zažene Ubuntu 9.10. Na hitro ga pregledam, ampak 7ka mi je bila lepša in ugotovim še, da je pač še novejša različica Ubuntuja s cifro 10.04 (ne, ni mi bilo jasno, iz katerih globin potegnejo te številke). Prenesem 10.04 in ponovi vajo. Tokrat sem ostala dlje kot 5 minut in CD sem spravila za vsak slučaj, če mi Windowsi 'crknejo' oziroma niso več 'za nikamor' (meni se je to dogajalo nekajkrat na leto). Potem sem vsak dan bootala Ubuntu (OK, res je dober filing, ko bootaš nekaj drugega kot Windowse, ker se človek počuti res brihtnega), nato sem odkrila wubi (en programčič, ki ga Windowsi berejo kot program, v resnici pa imate še en operacijski sistem). V tem času sem se navadila, da imam vrstico zgoraj (rabila 3 dni, da sem se navadila). Potem sem ugotovila, da je 'vrstica zgoraj' zadeva Gnome. Poskusila KDE, ki ima 'vrstico spodaj' (sicer rahlo drugačna razporeditev), ampak mi ni bil všeč. No, potem sem ugotovila, da imam lahko tudi v Gnome zadeve spodaj. V 10.04 mi ni delovala nastavitev svetlosti na laptopu (pač tipkovna bližnjica), kar je bila zame osebno edina slaba stvar Ubuntuja.

Na operacijski sistem pa sem se tako navadila, da 7ke nisem več zagnala. Za brskanje po spletu sem uporabljala firefox (tako kot prej), Open Office namesto Worda (sem ga tudi že prej velikokrat), ostale stvari so pa zelo podobne - če pač klikneš na gumb, kjer piše 'Zapiši glasbeni CD', se ti ne odpre brskalnik na Facebook strani.
Počakala sem na verzijo 10.10, kjer je nastavitev svetlosti delala in naredila 'dual boot' (10.10 in win7 na enem laptopu). Od takrat stalno uporabljam Ubuntu in sem zelo zadovoljna. Všeč mi je hitra odzivnost, hitro zaganjanje in ugašanje sistema in seveda programi. Ali obstaja še kaj lažjega kot v Programskem središču poiskati program, ki ustreza tvojim željam in klikniti 'Namesti'? Všeč mi je, ker mi ni treba ob vsakem zaganjanju posodabljati antivirusnega programa.
Uf, še ena izjemna stvar, to je, da se lahko kopira s koleščkom na miški! Super zadeva, ki mi je prav prišla v diplomski. Da ne omenjam svojega fetiša, to so teme. Vsak teden spreminjam ikone, teme, gumbe in ostale stvari, ki se tičejo 'izgleda'. Definitivno bi lahko posnela kakšno serijo oddaj Pimp my desktop. Res mi je všeč, ker imam lahko na Ubuntu vse tisto in zgolj samo tisto, kar si sama želim in potrebujem.

Osebno nisem imela še nobenih problemov (izjema tista nastavitev svetlosti, kjer si moral se še enkrat prijaviti ali nekaj podobnega) - dela mi internet brez problema (eduroam na faxu moram še malo 'poštimat'), oba tiskalnika, miške, kamera, kartice iz fotoaparata ipd. Ko pa sem kolegici namestila Ubuntu, ji pa na žalost ni delal tiskalnik in verjetno imam sama tudi premalo znanja, da bi lahko pogruntala kakšno alternativo. Me je pa veselilo, da je bila drugače navdušena nad Ubuntujem. Potrebno je priznati - ene stvari so res rahlo drugačne, ampak tudi ko kupimo nov avto, se moramo navaditi, da 'rikverc' ni tako kot pri prejšnjem. Če pa kaj ne vem, povprašam fante na forumu ali na IRC kanalu in mi vse razložijo (hvala vam!!!), ali pa stric Google.

Pa še nekaj mi je všeč... miselnost, ki ji sledi Ubuntu - to je narediti kvaliteten operacijski sistem, ki ga lahko prenese vsak 'zastonj' iz njihove spletne strani, CD podari prijatelju, da ga lahko uporabi še on in in da lahko vsak sodeluje pri izboljšavi. Tu se opraviči ime Ubuntu, ki v nekem afriškem jeziku pomeni 'humanost' oz. 'drug do drugega'. Latinci se niso zmotili s pregovorom Nomen est omen.
V vsem tem času sem se spravila še na kakšne druge stvari v Ubuntuju, ki niso domena zgolj 'basic' uporabnika. Ker sem tako navdušena nad njim, se želim učiti tudi druge stvari, ne le odpiranja in zapiranja programov, branja pošte ipd. Ne študiram računalništva, me pa to veseli.

Uf, še nekaj! Ubuntu je v slovenščini in slovenski prevajalci so v samem svetovnem vrhu. To so moderni nasledniki Jurija Dalmatina, ki svoj prosti in neprosti čas preživijo za računalnikom in prevajajo Ubuntu in programe, da bi lahko vse to mi imeli v svojem maternem jeziku. Zato sem se odločila, da se jim pridružim. A o tem več drugič... že tako sem presegla limit ;)

Saša

torek, 01. februar 2011

Zapisnik 3. sestanka prevajalcev in vabilo na 4. sestanek

Na voljo v ogled je zapisnik 3. sestanka prevajalcev. Preberite si o čem je tekla beseda.

Predvsem je bilo opazno veliko zanimanje in število idej za predstavljanje Ubuntuja množicam, zato smo se dogovorili za poseben sestanek samo na to temo, ki bo 7.2. ob 20.00 uri.
Na voljo je že osnutek dnevnega reda, ki ga seveda lahko dopolnite, vendar se osredotočajte na glavno temo sestanka.

Tokrat bomo preizkusno uporabljali Skype in ugotavljali ali izboljšuje našo učinkovitost. Dobimo se torej v klepetalnici, kjer se dogovorimo za podrobnosti konference. Zato pridite v klepetalnico in imejte pripravljen skype.

četrtek, 27. januar 2011

Ubuntu translations videocast

Danes, 27.1.  ob 17.00 bo na ustream video seja v kateri bo koordinator Ubuntu prevajalcev, ki je zaposlen pri podjetju Canonical, David Planella, razlagal o tem kako prevodi pridejo v Ubuntu.

Shematski prikaz celotnega postopka je narisan spodaj.

Za sodelovanje v razpravi si ustvarite račun na strani ustream ali pa svoja morebitna vprašanja zastavite na kanalu #ubuntu-translators na strežniku irc.freenode.net.

Se vidimo!

ponedeljek, 24. januar 2011

3. sestanek prevajalcev Ubuntuja

V ponedeljek 31.01. ob 20.00 bomo imeli mesečni sestanek prevajalcev Ubuntuja.

Pridružite se mu tako, da ste ob pravem času v naši klepetalnici. Za udeležbo na sestanku vam ni treba biti prevajalec. Dovolj je, da ste firbec ;).
 Še posebno pa ste na sestanek vabljeni vsi, ki razmišljate o tem, da bi se prevajalski skupini pridružili in vas zanima kaj se dogaja.

Osnutek dnevnega reda je že na voljo. Da bo sestanek potekal čim bolj učinkovito, si vzemite nekaj minutk in si ga preberite. Seveda pa lahko dodate tudi svoje predloge in popravke.

Se tipkamo v ponedeljek!

nedelja, 16. januar 2011

Novi zmožnosti v launchpadu

V kratkem bosta v launchpadu na voljo dve novi zmožnosti, ki nam bosta lajšali življenje:


  • Samodejno usklajevanje z izvornimi projekti v launchpadu. V launchpadu se v nasprotju s splošnim mnenjem ne prevaja le ubuntu amapk tudi mnogo drugih odprtokodnih programov, ki izkoriščajo relativno enostavnost sistema in velikost prevajalskih skupnosti. Prevajalce je mnogo lažje dobiti v launchpadu kot pa z objavo na domači strani projekta. Nova zmožnost bo omogočila, da bodo nizi, ki so prevedeni v Ubuntuju samodejno uporabljeni tudi v izvornem projektu v launchpadu. To bo odstranilo dosedanje podvajanje dela in pohitrilo prevajalsko delo
  • Hitrejše uvažanje iz izvornih projektov. Do sedaj se je launchpad za uvoz zanašal na pakete tar. Tako so bili na primer prevodi GNOME uvoženi šele, ko je izšla različica 2.32.1 in ne prej. Sedaj bodo paketi samodejno uvoženi dan ali dva po tem ko bodo poslani na strežnik projekta. To bo zmanjšalo možnosti podvojevanja dela (do sedaj je bil zaradi zamika lahko paket v launchpadu videti le deloma preveden, čeprav je v GNOME bil preveden), ter zmanjšalo čas do odpravljanja napak.
Za prevajalce bosta obe spremembi dokaj neopazni.

Naslednja zmožnost na kateri bodo začela delati ekipa rosette (launchpad vmesnika za prevajanje) je poenostavljanje izvoza v izvorne projekte (upstream). Če bo zadeva dobro delovala, bo to zelo dobrodošla zmožnost, saj nam sedaj izvažanje in pošiljanje paketov k izvornim projektom vzame kar nekaj časa, za nekatere projekte (na primer compiz) pa je to zaradi nedorečene prevajalske strukture skoraj nemogoče.

Več o novih zmožnostih si lahko ogledate na videoposnetku.

petek, 14. januar 2011

LXDE

Pred kratkim smo dobili dovoljenja za skrbništvo nad prevajanjem nizov namiznega okolja LXDE. Glavni značilnosti LXDE sta njegova enostavnost za uporabo ter nizka uporaba pomnilnika (RAM) v primerjavi z uveljavljenimi namiznimi okolji kot so GNOME, KDE in XFCE.

Zato se LXDE uporablja predvsem na manj zmogljivi strojni opremi (mini prenosniki, starejša strojna oprema), na njem pa temelji neuradni član družine Ubuntu, Lubuntu.

Za prevajanje se uporablja spletni vmesnik Pootle.

Namizje LXDE vsebuje relativno malo nizov zato je zelo primerno za prevajalske začetnike.

Če vas zanima slovenjenje LXDE ali drugih odprtokodnih programov v launchpadu, stopite v  stik z nami.